Izračun obresti

Kako izračunamo efektivno obrestno mero?

Efektivna obrestna mera je tista letna obrestna mera (diskontna stopnja), s katero se skupno kreditno breme (skupna vrednost vseh potrošnikovih plačil dajalcu kredita, razen stroškov iz 18. člena zakona o potrošniških kreditih) izenači s sedanjo vrednostjo odobrenega in nakazanega kreditnega zneska, in se izračuna po spodaj navedeni matematični formuli.

Efektivna obrestna mera – EOM je rešitev naslednje enačbe:

Izračun efektivne obrestne mere

kjer je: vsota

m –število prejetih zneskov – tranš, če se kredit porablja postopoma, drugače je m = 1
aj –prejeti zneski, katerih vsota je enaka znesku kredita
tj –dolžina intervala, izražena v letih in delih leta, med začetnim trenutkom (datumom prejetja prve tranše kredita) in datumi naslednjih tranš (če so)
n –število obremenitev, ki jih tvorijo vsa odplačila kredita in skupni stroški kredita
bk –posamezni zneski plačil
tk –dolžina intervala, izražena v letih ali delih leta, med začetnim trenutkom (datumom prejetja prve tranše kredita) in datumi posameznih odplačil oziroma posameznih plačil skupnih stroškov kredita

EOM (efektivna obrestna mera) je letni odstotek obresti, ki se lahko izračuna, če so drugi pogoji v enačbi znani iz pogodbe ali drugače.

Skupna efektivna obrestna mera (S) je efektivna obrestna mera (EOM), pri kateri se upošteva valorizacijska stopnja (VS) in se izračuna po formuli:

VS – valorizacijska stopnja, ki je enaka letni obrestni meri, s katero se zagotavlja ohranitev realne vrednosti po zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Uradni list RS, št. 45/95)
r –realna obrestna mera

Pri kreditnih pogodbah, pri katerih je znesek in način odplačevanja kredita v skladu z drugimi predpisi vezan na tujo valuto, se namesto skupne efektivne obrestne mere (S) uporablja le efektivna obrestna mera (EOM).

Vir: Register predpisov RS